Preskoči na glavno vsebino

UWCT 2015 - Igor Kopše: Od ovce do volka


Pogovor z dvakratnim svetovnim kolesarskim prvakom med amaterji Igorjem Kopšetom:

foto: TUŠ T.E.A.M

Nedavno svetovno kolesarsko prvenstvo za amaterje, ki je med 3. in 6. septembrom potekalo na Danskem, je v športno javnost znova izstrelilo nekaj junakov – med njimi je zagotovo tudi 41-letni Igor Kopše s Ptuja, ki je tako v vožnji na čas kot v nedeljski dirki v svoji kategoriji (40-44 let) osvojil naslov svetovnega prvaka.
Kopše, ki se s kolesarjenjem aktivno ukvarja šele od svojega 33. leta, se – kljub temu, da ima družino s tremi otroki in redno službo – temu športu posveča z vso energijo in resnostjo, zato ne preseneča, da je na svojih petih zaporednih svetovnih prvenstvih za amaterje, osvojil že pet mavričnih majic. Čeprav ga številni prištevajo med specialiste za vožnjo na čas, sam priznava, da je njegova velika ljubezen cestno kolesarjenje. Dan po prihodu s prvenstva smo ga zmotili med službo, a z veseljem je z nami podoživel nekaj svojih najlepših športnih trenutkov.


Nekaj članov ekipe TUŠ T.E.A.M na svetovnem amaterskem prvenstvu 2015:
 MATEJ KRAVOS ; IGOR KOPŠE; MITJA MAHORIČ; MATEJ LOVŠE 



-Kako danes, dva dni po zadnji zmagi, gledate na ta izjemen dosežek?
»To zdaj ni bil moj prvi naslov svetovnega prvaka; bil je že tretji v cestni dirki in drugi v kronometru. Tiste najbolj emocionalno intenzivne občutke sem zato doživel že v preteklih letih. Ta uspeh zame tudi ni bil neko veliko presenečenje, naključen dogodek ali sreča. Ko športnik postane bolj izkušenj in vedno bolj pozna svojo konkurenco in zahteve tega športa, take uspehe že potihem pričakuje in tako je bilo tudi pri meni. Tega se sicer ne da nikoli napovedati, vedno je možnih cel kup težav in tudi mene so tokrat spremljale, ampak nek notranji glas mi je prigovarjal, da možnosti za zmago imam. Ta je bila tudi moj edini cilj, a pritiska zaradi tega nisem čutil, saj sem naslov prvaka osvojil že dvakrat pred tem. Čustvena plat te moje zmage je bila prav zato tokrat nekoliko manj intenzivna, a seveda sem bil tudi letos v trenutku, ko sem prvi pripeljal skozi cilj, neskončno vesel.«



Ogrevanje pred kronometrom
foto: TUŠ team

Kopše Igor zapušča štartno rampo z zlomljenim pedalom
foto: TUŠ Team

Štartni "box" kronometerske preizkušnje
foto: TUŠ team

-Tekmo ste načrtovali vso sezono. Kakšne so bile priprave?
»Kolesarji že leto dni vnaprej vemo, kje bo svetovno prvenstvo za amaterje in kakšne bodo tam trase. Takoj, ko so lani objavili traso za letos, sem vedel, da je to dirka, ki mi bo pisana na kožo. Težji kolesarji, med katere sodim tudi sam, se praviloma dobro znajdemo v vetru in na ravninskih trasah. Že pred letošnjim prvenstvom sem na amaterski ravni v kolesarjenju dosegel praktično vse, zato sem si za letošnjo sezono izbral le dva glavna cilja Maraton Franja in svetovno prvenstvo amaterjev.
Moja sezona se vsako leto začne 1. novembra, po dveh tednih počitka, ki si ju vzamem sredi oktobra. Takrat začnem s tekom, fitnesom, vmes tudi malo kolesarim. Na Pohorju se udeležujem zimske lige v gorskem teku. Tako sem preko cele zim zelo aktiven. Vse to mi služi kot priprava za kolo. Pozimi denimo v enem tednu zberem po deset ur treninga, ko pa se dnevi daljšajo, se povsem posvetim kolesu in počasi povečujem tedensko dozo treningov. Poleti pridem na 15 ur treninga tedensko, nekaj tednov pred samimi tekmovanji pa se za krajši čas namerno pretreniram, kar pomeni, da naredim po 20 ur treninga tedensko. S takšnim načinom treningov prav za tekmovanja pridem v formo, ali kot kolesarji radi rečemo - takrat mi kar 'leti'.
Na leto povprečno naredim okoli 20 tisoč kilometrov, kar predstavlja povprečno 12,5 ur treninga na teden.«


Igor Kopše se ogreva na trenežerju pred preizkušnjo vožnje na čas - deževno in vetrovno vreme ni bilo naklonjeno njegovi sicer odlični vožnji
foto: TUŠ team

Igor Kopše  na "kozi"

Matej Kravos je imel na kronometerski preizkušnji smolo z predrtim tubularjem
foto: TUŠ team

"Nesrečni" dirkalnik z defektnim zadnjim tubularjem, ki ga je vozil trenutno najnovejši član ekišpe TUŠ team-a  MATEJ KRAVOS
foto: TUŠ team

-Si plan treningov pišete sami ali sodelujete s trenerjem?
»Sem sam svoj trener, s tem področjem pa se ukvarjam tudi ljubiteljsko, tako da pomagam drugim kolesarjem. Marsikdo tega ne ve, a zelo sem naklonjen številkam in statistiki in številnim področjem v športu posvečam znanstven pristop. Že pet let si tako vestno beležim, koliko ur na noč spim, kako kakovosten spanec imam, kakšen je moj jutranji srčni utrip in moja jutranja teža ... Spremljam cel kup nekih podatkov, denimo, kaj jem, koliko jem, kakšna hranila vnašam v telo ... Vse to sodi zraven, najvišja raven amaterskega športa je zelo resna, to je daleč od rekreacije! Mi na šport mislimo od jutra do večera in treniramo v vseh pogojih, na -5 ali na +35 stopinj Celzija in trening opravimo, ker ga preprosto moramo. Tako kot profesionalci imamo tudi mi šport in tekmovanje vseskozi pred očmi, razlika je le v tem, da profesionalci od tega živijo, mi pa moramo plačati za to, da se s tem lahko ukvarjamo.«

-Na Dansko ste se z ekipo odpravili že teden dni prej. Ste uspeli dobro spoznati obe progi?
»Na Dansko smo se odpravili že v nedeljo, predvsem zato, da smo si imeli čas v miru ogledati proge. Pred takšnimi tekmami je namreč izredno pomembno progo z vsemi detajli in pastmi poznati do potankosti. Za 164 km dolgo traso na svetovnem prvenstvu si ne moreš vzeti le dneva, ne moreš je zgolj prevoziti s kombijem. Progo sem si uspel odlično vtisnit v spomin, tudi na krmilu sem imel listek s podatki. Natanko sem vedel, na katerem kilometru je kakšen klanec, kje je kakšen ovinek, kakšna past...«



-Danska nima veliko strmih klancev, ima pa zato veliko vetra. V takšnih pogojih je oprema še toliko bolj pomembna. Kakšno ste izbrali?
»Oprema je zelo pomemben element dirkanja. Ali je skrajno vrhunska, niti ni tako pomembno, pomembno pa je, da je oprema zanesljiva. Oprema te na dirki ne sme zapustiti, ne sme ti predstavljati nobene ovire. Sploh v vetru je oprema še toliko bolj pomembna in KAVITEC obročniki zadnje generacije so se v takih razmerah izkazali za odlične, ker so zelo široki in imajo takšno U-obliko obroča in v tako močnem vetru, kakršnega smo imeli na Danskem, je tudi to lahko odločilen dejavnik. Močni sunki vetra lahko kolesarja dobesedno prestavljajo po cestišču, na kolesu pa je treba biti v takih trenutkih zelo stabilen. Tudi same gume so v takih razmerah zelo pomembne, seveda pa tudi prenosi. Na gorskih trasah so ti povsem drugačni kot na ravninskih, kjer so povprečne hitrosti zelo visoke. Moja povprečna hitrost na cestni dirki je bila več kot 40 km/uro, to pa pomeni, da se ob vetru v hrbet lahko pelješ tudi 55 km/h ali več. Pri takih hitrostih je zelo pomembno, da so zadnji in sprednji verižniki dovolj veliki.
Zelo pomembni so tudi sami dresi. Ti so v zadnjih letih postali zelo oprijeti in aerodinamični, takšna je tudi čelada – vse zato, da pri tako visokih hitrostih porabiš čim manj energije za premagovanje zračnega upora. Pri 165 km se na koncu pozna vsak watt, ki odloči, kdo ima več energije in moči v nogah.«

-Prvega naslova ste se razveselili že v četrtek v vožnji na čas. Kako je bilo?
»Na vožnji na čas se mi je zgodil incident, ki se tekmovalcu res ne zgodi pogosto. Vremenska napoved je bila takšna, da se bodo ob 16. uri začele nevihte, ki bodo trajale do 18. ure, in točno tako je bilo. Sam sem imel start nekje v sredini svoje skupine, ob 16.10, in cela naša skupina je vozila v močnem dežju, kar je predstavljalo velik problem predvsem na ovinkih. Dež je bil ena težava, druga pa me je doletela praktično takoj po startu. Ko sem se pognal s startne rampe, se mi je ob pospeševanju odtrgalo pedalo ... Tega še nikdar nisem doživel, zdaj pa se mi je zgodilo na svetovnem prvenstvu in že na sami rampi. Niti do prvega ovinka še nisem prišel, le za las sem se ujel, šel takoj nazaj k sodnikom, jim pojasnil, kaj se mi je zgodilo, in jih vprašal, če lahko startam še enkrat. Sprva so mojo prošnjo zavrnili, nato pa mi le ugodili, a pod pogojem, da startam kot zadnji v moji skupini – le 12 minut kasneje. V tem kratkem času smo poiskali ustrezno pedalo, ga uspeli zamenjat zgolj tri minute pred vnovičnim startom in nato sem se z rampe pognal še enkrat. Ker sem vozil kot zadnji v naši skupini, sem ob prihodu v cilj takoj vedel, da je zmaga moja, za absolutni čas pa sem moral počakati še dobri dve uri, da so končali tudi ostali. Za štirinajst sekund me je prehitel le Švicar, pa še to le zato, ker sem sam vozil v nalivu, on pa že po suhi cesti.«




Igor Kopše po zaključeni kronometerski dirki
foto: TUŠ team

Najboljši v kategoriji od 40-44let - iz ekipe TUŠ TEAM sta na stopničkah stala IGOR KOPŠE(1.mesto) in BORJA JELIČ (3.mesto)
foto: TUŠ team

Najhitrejši kornometristi v kategoriji 19-34let - 3.mesto MATEJ LOVŠE TušTeam
foto: TUŠ team


Torej vas pripetljaj s pedalom ni kaj posebej iztiril?
»K sreči sam ne spadam me ljudi, ki bi bili na startu nervozni. Postanem povsem hladnokrven, kar se je že večkrat pokazalo za ključno vrlino. Pod pritiskom zato postanem prej boljši kot pa slabši. V vsakdanjem življenju v teh stvareh nisem nič kaj posebnega, a pred dirko, ko je psihološka priprava zelo pomembna, postanem povsem drugačen. Kot bi se iz ovce prelevil v volka. Nisem se pustil zmesti, startal sem in na koncu se je vse dobro izšlo.«

Ste zmago sploh kaj proslavili, glede na to, da vas je glavna dirka v nedeljo še čakala? Kako ste po četrtkovi zmagi čakali na drugi nastop?
»Moj glavni cilj je bila cestna dirka. To je moja ljubezen, moja strast. Vsi me imajo za specialista za kronometer, a po duši sem cestni kolesar. Zato sem se tudi pripravljal v glavnem za cesto. Zmage v vožnji na čas sem bil sicer zelo vesel, a ko se je tekma končala, kaj posebej praznovali nismo. Čakala me je masaža, privoščil sem si dobro večerjo z velikim kosom rdečega mesa, in čeprav alkohola ne pijem, smo malo tudi nazdravili. Bolj smo uspeh proslavili v soboto, dan pred cestno tekmo, ko smo šli v bližnjo slaščičarno, kjer smo si po kosilu privoščili še sladico. Pojedel sem pošteno porcijo sladoleda skupaj s kavo, saj je bil to edini trenutek, ko smo si pred tekmo lahko malo več privoščili. Napolniti se je namreč bilo treba z gorivom in takrat je tudi kakšna sladica dobrodošla.«

Prehrani vseskozi posvečate velik pomen. Ste si med prvenstvom kuhali sami?
»Praviloma si vse obroke pripravljam sam in tudi na Danskem je bilo tako. Večina mojih kolegov glede tega ne komplicira, sam pa kar in tudi ljudje me zdaj že poznajo po tem. Čeprav se imam za vsejeda, je kup stvari, ki jih ne jem: moka, gluten, sladkor ... Osnova moje prehrane so sadje, zelenjava, rdeče meso, drobovina, relativno veliko maščobe, predvsem masla in svinjske masti, tudi jajca. Pojem veliko nepredelane zelenjave in svežega sadja, sploh pa se ne dotaknem nobenih žit, raje pojem veliko škrobnate zelenjave (korenje, pesa, krompir ...). Poceni sladkorja, palačink z nutello, napolitank in drugih neumnosti sploh ne jem. To je za tiste, ki hočejo biti bolni in debeli. Tudi gore testenin so že zdavnaj preživete. Od tega športnik nima nič drugega kot le slabo kri. Predvsem pa se ne bi smeli bati živalskih maščob; sam jih pojem toliko, da bi že moral biti pod rušo, če bi bilo z njimi kaj narobe, pa nisem. Skratka, prehrana je zelo pomembna in to ne le ta, ki jo zaužiješ v enem obroku pred tekmo, ampak ta, ki jo ješ preko celega leta.«

V nedeljo, ko je bila na sporedu cestna dirka, vas je pričakalo sončno, hladno in precej vetrovno vreme. Kakšni so bili pogoji?
»Nedelja je bila taka tipično danska. Precej se je shladilo, že ponoči smo slišali močan veter, zjutraj nas je pričakalo 11 stopinj in severni veter. Tekom dneva se je ogrelo na okoli 15 stopinj. A mene so ti pogoji razveselili. Vedel sem, da bolj, kot bo pihalo, težja bo dirka. Če bi bilo na tej trasi 25 stopinj, sonce in brezveterje, bi bila dirka prelahka, cel kup kolesarjev bi to 'preživelo', tako pa smo imeli prednost le tisti najboljši.«



Najhitreje prevožena proga cestne dirke in svetovni prvak v kategoriji (40-44let) - IGOR KOPŠE TUŠ Team pri prečkanju ciljne črte - v ozadju se vidi zastava slovenskih navijačev
foto: TUŠ team

Igor Kopše v intervjuju po cestni dirki - dirkalnik je opremljen z obročniki KAVITEC 5.5T

Igor Kopše v zadnjem kilometu cestne preizkušnje - kot sam najboilje zna "solo" vožnja v kronometerski drži
foto: Kavitec

Tekmo so v neposrednem prenosu na spletu gledali tudi številni vaši navijači in ljubitelji kolesarstva doma. Kako bi sami danes opisali te 4 ure in 3 minute dirke?
»V očeh številnih konkurentov sem veljal za enega od favoritov in mnogi so mojo startno številko imeli zapisano na krmilu, da so me lahko pazili. Bil sem torej markiran tekmovalec, kar pomeni, da v prvih kilometrih nisem mogel narediti nič. Čim bi hotel pobegniti, bi mi sledila velika skupina kolesarjev. Zaradi tega sem se zavedal, da pač moram biti spredaj, ne narediti kakšne poteze in zgolj slediti drugim. Prvi manjši pobeg se je sicer zgodil že po desetih kilometrih, nato pa je v naslednjih štiridesetih kilometrih zelo močno vlogo začel igrati veter in od glavnine z 240 tekmovalci se je odcepila skupina dvajsetih. Nato se je trasa obrnila krepko proti zahodu, večji del proge je pihalo od strani. Ta trenutek sem izkoristil za napad in že nekje na sedemdesetem kilometru je od te skupine ostalo le še dvanajst tekmovalcev. Na 93. kilometru je sledil selektiven klanec, ki se je na vrhu končal z zelo močnim stranskim vetrom in tam sem napadel še drugič in na koncu klanca sta mi sledila le še dva kolesarja. Takrat sem moral le še stisniti zobe in vleči do skrajnih moči, da nas zasledovalci niso spet ujeli. Na 95. kilometru smo tako zares ostali le še trije, poleg mene še Danec in Američan. Slednji ni želel kaj dosti sodelovati, bil je precej lahek in je v vetru kar trpel, zato sva preostalih sedemdeset kilometrov z Dancem tempo narekovala sama.«

Kdaj ste ocenili, da vam tudi Danec ni kos in kaj se vam je motalo po glavi, ko ste se odločili za ključni pobeg?
»Na 155. kilometru – na zadnjem klančku pred ciljem - sem še zadnjič napadel in takrat me ni mogel več držati. Preklopil sem v svojo 'kronometer držo' in takrat mi je postalo jasno, da moram zdržati le še osem kilometrov, iti na polno, predvsem pa ne narediti kakšne napake. Vedel sem, da moram le še priti do konca. Zadnji kilometer sem že vedel, da mi je uspelo, 400 metrov pred ciljem bi pa do konca kot zmagovalec lahko prišel tudi peš, zato sem na zadnjem ovinku z zmagovito gesto že lahko malo proslavil uspeh, roke pa sem – zaradi slabih izkušenj s prezgodnjim slavljenjem v preteklosti – dvignil šele po samem prihodu v cilj.«

Z Danske ste se torej vrnili z dvema majicama svetovnega prvaka, skupaj jih imate že pet. Imajo doma posebno mesto?
»Naziv svetovnega prvaka prinaša enoletno pravico nošenja mavrične majice, pa ne le pravico, tudi obveznosti, saj mora aktualni prvak majico nositi na vseh UCI tekmah. Mavrično majico lahko prvaki nosimo le eno leto, imamo pa pravico, da si s to mavrico doživljenjsko obarvamo ovratnik ali rokav na drugih dresih. Po enem letu pravico do nošenja majic izgubimo, ni pa nam jih dejansko treba vrniti, a sam sem jih večino že podaril. Za spomin imam doma le eno. Največ mi seveda pomeni tista prva iz Južne Afrike, ki sem si jo dal uokviriti.«






Prihodnje leto bo prvenstvo v Avstraliji. Se boste po nove uspehe odpravili tudi tja?
»Ne, mislim, da v Avstralijo ne bom šel. Je le predaleč in predrago. Če bi se pokazala priložnosti in bi s pomočjo sponzorjev lahko pokril stroške, bi z veseljem vzel dva tedna dopusta in šel tudi tja, če pa bi moral večji del stroškov nositi sam, v Avstralijo prihodnje leto na prvenstvo ne bom šel.«

Sezone je praktično konec. Vas bomo videli še na kakšni dirki?
»Svoja dva glavna cilja letošnje sezone sem uspel izpolniti, a popolnoma končana sezona zame še ni. V septembru me čaka še nekaj manjših tekmovanj, ki se jih že zelo veselim in se jih udeležim vsako leto, predvsem zato, ker na njih uživam. Šel bom še na dirko v Istro, pa na kronometer v Avstrijo. Po 10. oktobru pa si bom vzel dva tedna popolnega počitka in se tako psihično kot fizično odpočil od letošnje sezone, nato pa počasi začel pripravljati na prihodnjo.«


Za KAVITEC: ekipa ŠPICA ŠPORT Kamnik


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ČIŠČENJE KOLESA

Zimsko obdobje je za kolesarje najtežji del sezone. Dnevi so kratki, vremenski pogoji niso prijazni in potrebno je obleči vso "zaščitno kramo" pred mrazom in vetrom. Cestna podjetja posipajoo cestne površine z agresivnimi kemikalijami. Tako je potrebno kolo pravilno vzdrževati, da nam služi kot mora.

Pred mazanjem vseh vitalnih delov je potrebno odstraniti vso umazanijo. Še posebaj iz gibljivih delov (veriga, zobniki, pedala, okolica ležajev, pletenice itd...). In ni lepšega kot se na sončen nedeljski dan zapeljati z bleščečim konjičkom med nedeljskimi sprehajalci, da pokažemo "ko ima".

Čisto kolo je funkcionalno kolo in odraža odnos lastnika do kolesarjenja. Sicer gredo nekateri že v ekstreme ampak pustimo to.

Moramo pa vedeti katera čistila so primerna za čiščenje.
Ker je kolesarstvo tudi zgled za ekološko ozaveščanje ne uporabljamo vseh zadev katere so uporabljali naši predhodniki (bencin, nafto, razna agresivna topila, itd). Tudi materiali na kolesarskih kompo…

KAVITEC 4.2AC by ŠPICA ŠPORT Kamnik

TRENUTNA ZALOGA SETOV 4.2AC


UPDATE 27-04-2015



KAVITEC 4.2AC(z trakom za prekritje lukenj) + zapenjalci
- 490eur (5% popust pri plačilu z gotovino)

UPDATE 29-01-2015!









Aero deep V - 42mm alu/clincher
Handbuilt and tensioned at highest standards in industry
Aero spokes - 20 front (radial) - 24 rear (2x cross )
Hubs with excellent geometry for great stiffness - 6 bearings
Weight (wheelset) - cca 1790-1840g
No weight limit
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
KAVITEC 4.2 AC - aluminij poltubular set obročnikov na voljo v trgovini ŠPICA ŠPORT Kamnik


Nekoliko težji set obročnikov, ki ga odlikuje dobra aerodinamika (obroč višine 42mm- ploščate profilirane napere), izredna togost, dobra vodljivost v zavojih in seveda izgled visokoprofilnih obročev.
Pesta izdeluje tovarna Novatec, ki je v zadnjih nekaj letih temeljito "doterala" svoje izdelke in je zato med boljšimi, ki nudi kvaliteten izdelek po ugodni ceni.

Vsi s…

Diski na cestakih - 2017

Uradno bo UCI dovolila uporabo kolutnih zavor na cestnih dirkalnkih.

Pritisk proizvajalcev je prevelik  (logično če narediš najnovejše "modele" v izvedbi z disk hidravličnimi zavorami).


Poškodbe (ureznina):


Opeklina pri množičnem padcu (povezava KLIK!)




Sedaj se porajajo rešitve za varnejšo uporabo:

- zaobljani robovi rotorja brez lukenj
- "ščitniki" rotorjev in zavornih čeljusti

T Red že ponuja zaščitpo pred "vročimi in ostrimi rotorji"




PARLEE - prekirte čeljsti





Lp
Gregor