AERO 1.del

Nekaj let nazaj me je zanimalo zakaj imajo nekateri tekmovalci na Tour de France tako "debele" obroče. Je to zaradi zaviranja ali zaradi aerodinamike? Kasneje smo dobili internet in še malo kasneje sem celo sam imel take obroče - visokoprofilne Reynolds SDV66T! Po vožnji s temi lepotci mi je bilo takoj jasno, da je okvir kolesa le delček občutij in da so glavni vlečni konj v boju proti vetru in klancem lahki ter hitri obroči, ki pa morajo biti dovolj močni.

Stari dobri Black Orange custom paint in Reynoldsi SDV66T - T kot tubular. Ene najbolših felten. V minus se jim šteje občutljivost na bočne vetrove - zaradi nizke teže in visokega profila

Moj trenutni "stroj". Feltne STRIKE so povsem karobnski klinčerji. V primerjavi s prejšnjimi so težji (pozna se pri pospeških v klance) , manj togi zaradi slabših naper, so pa vseeno hitri in predvsem poceni! Presentljivo zavirajo bolje kot aluminijaste (v suhih razmerah)

Kako iti dejansko hitreje pri enaki moči? 

V kolesarstvu je največji dejavnik, ki nas zavira zrak skozi katerega potujemo. Večja je gostota zraka bolj nas zavira. To lahko izkusimo na zimskih treningih po obali (kjer smo na nižji nadmorski višini, vlažnost je ponavadi višja, temperature so prav tako nižje -vse to prinese večjo gostoto zraka). Na kak suh topel dan nekje v osrednji Sloveniji se nam pa zdi, da kolo presneto leti. No to je rezanje zraka.

Da bi ga pa čim billj učinkovito rezali nam pomaga oprema ter nastaviitve kolesa. Zato so razviili kronometerska klesa in kolesa za velodrome. Ti imajo v "genih" strmeti k čim boljši aerodinamiki; udobje ter vodljivost je sta drugem mestu.

 Obroči so kot dinamečen del (rotirajoči) zelo pomembni. Za manjši upor se uporabljajo obroči višjega profila in z manjšim številom naper. Kak je ta profil obroča pa vprašajmo stručkote, ki cele dneve preživijo v vetrovnikih. Ne navadnih ampak NIZKOhitrostnih vetrovnikih. Kolesarske komponente se testirajo pri nizkih hitrostih  do cca. 50km/h in ne pri visokih , kot recimo nadzvočna letala ter izstrelki "scram- jet" pri katerih še dodatno ohladijo (do -273stC) zrak v vetrovniku, da se zgosti in tako dosežejo približek  realnemu svetu.

Prve visokoprofilne karbonske obroče je začel izdelovati visokoopevani ZIPP. Naredili so tudi površino podobno golf žogicam in to uspešno tržijo. Do zadnjih let , ko nas večina ve ,da je markentinška poteza. Pri tako nizkih hitrostih in takih gibanjih praktično ni vpliva na boljšo aerodinamiko.

Starejše oblike oborčev so imeli klasični V. Je učinkovita oblika ampak še zdaleč ne tako kot bi lahko naredili ob dodatenm razvoju. Že nekaj časa nazaj so nekateri proizvajalci obročev (HED,ZIPP, FLO,Reynolds ...) prišli do tega, da ožji obroč ni nujno najhitrejši. Zdaj so obroči debelejši  ; prav tako pnevmatike.  Oblika ni več na V ampak bolj U. Skratka obroči so precej "debelušasti". A za hitosti 50km/h ter rotacijo je to idealna oblika. Klinaste oblike se pozanjo pri mnogo višjih hitrostih, ki pa jih s kolesm nikoli ne bomo dosegali. Z debelostjo so obroči tudi močnejši., hkrati pa so zmanjšali vpliv bočnih vetrov.

Različne oblike obročev skozi čas. Kopirano iz strani FLO cycling

Enak upor pri enaki hitrosti zraka imata :okrogla  žica in aerodinamično oblikovano telo

Še nekaj o bočnih vetrovih.
Zakaj ni za vsakega voznika vredu visokoprofilna feltna?

S tem se poveča bočni presek -  površina na katero udarjajo sunki vetra  in turbolenc. Če nismo vajeni take vožnje nas to lahko hitro premakne za nekaj 10cm. Kar pa pri dirki v skupini lahko pomeni tragične posledice. Zato ponavadi tekmovalci do cca. 70kg ne vozijo višjih obročev kot 50mm. Mi "bajsiji" čez 70 in 80kg pa si lahko privoščimo bolj eksotične obroče, ki pa se lepo poznajo pri višjih hitrostih - se pravi bolj hitro se peljemo bolj se pozna. In "zid" se pomakne nekaj km/h višje. Idealno za vlak v zaključku šprinterske etape.

Računalniška simulacija zračnih tokov okoli kolesarja in opreme. Spredaj kjer je zrak "čist" je oblika najpomembnejša

Pa nazaj k obliki najhitrejših obročev na svetu.

Trenutno so to gotovo ENVE  6.7. Komplet obročev , ki jih je pomagal razviti Simon Smart (prste ima vmes pri aerodinamiki F1 dirkalnikov). Zadnji obroč je visok okoli 70mm, precej debel in s klasičnimi naperami. Prednji ima višino 60mm in je menda imun na bočne vetrove, prav zaradi nove debelejše oblike. ZIPP ima pod imenom FIREcast že nekaj let oddebeljene obroče, ki jih je uspešno vozil Fabian Cancelara na Paris Roubex. Gotovo ni potrebno omenjati, da so bili obroči dodatno ojačani. Če proizvede tipo povprečno blizu 500W na enourni preizkušnji NEvemo kake obremenitve so to  - poleg tlakovane podlage.

FLO obročniki  stremijo h nizki ceni- v ponudbi imajo klinčer izvedbe. Imajo aluminijasto osnovo na katero so pritrdili karbonsko školjko, ki je superaerodinamična. Vsekakor dobrodošli v današnjih kriznih časih. Če nam niso prioriteta klanci super obroči! Zadeve fanta, ki sta ustanovila firmo še razvijata. Bomo videli kaj bodo prinesli testi ter čas.

FLO klinčer feltne. Kombinacija aluminij / karbon

  Najnovejša zadeva so Bontregerjevi D3 serija obročniki. Povsem novo za širšo javnost. Menda najhitrejši obročniki na svetu. Pri višini 50mm imajo boljšo aerodinamiko kot ZIPP 404 visok 58mm.
HED ima že nekaj časa podobno kot ZIPPpovi Firecasti. Gre pa trend oz razvoj v tej smeri, da bodo kmalu za vsako vrsto obročnikov tudi določene pnevmatike. Saj skupaj sestavljajo celoto pri aerodinamičnih karakteristikah.



nekaj povezav:

ENVE Smart
BONTRAGER D3 aero
FLO nizkocenovni superaero obročniki
FLO v Tririg članku


Lahko noč

Gregor