DP Rogašovci - odločal je zadnji vzpon, ne spust!

To nedeljo se je v občini Rogašovci odvilo amatersko državno prvenstvo v cestni kolesarski dirki katere organizator je bilo ŠD Team Turbo Tropovci.

Kako sta dirko doživela aboslutni zmagovalec dirke (sedaj DRŽAVNI PRVAK) in predstavnica punc  (3.mesto v kat oz 4.absolut) na tej zahtevni trasi

Za KaviTec sveži državni prvak MATEJ LOVŠE (Tušmobil):

  Še nekaj iz moje strani o državnem prvenstvu v Rogašovcih
V nedeljo 5.5.2013 sem se udeležil svojega prvega državnega prvenstva na cesti za amaterje.

  V Prekmurju so nas pričakale mokre ceste in dež. To je pomenilo samo eno; da bo že tako težka, selektivna trasa še težja! Krog dolžine 10.2km z višinsko razliko 200metrov je bilo potrebno prevoziti kar sedemkrat. Moram priznati, da po dolgem času ob misli na dež nisem bil slabe volje, vedel sem, da sem zadnje čase zelo dobro pripravljen in da bo dež naredil dirko resnično težko, kar pa mi seveda ustreza.
  Od štarta smo se v prvi vzpon zaradi varnosti podali za spremstvenim avtomobilom, in kmalu po spustu je sledil leteči štart. Že v naslednji klanec sem dobil potrditev, da je pripravljenost res prava in da so noge super! Nikakršnih problemov nisem imel z ritmom prve skupine, s tem pa sem si gradil samozavest; največji pomisleki so bili kako bom odvozil mokre spuste, vendar sem tudi tu iz kroga v krog pridobival na občutku, tako da sem se proti koncu počutil že zelo suverenega!
  Nekje na polovici se je zgodil prvi resnejši pobeg dveh kolesarjev (Sikošek in Baloh), vendar me to niti ni skrbelo, saj imamo letos resnično močno ekipo in fantje so se tudi tokrat izkazali. Kmalu smo oba ubežnika ujeli in tako se je dirka nadaljevala, na žalost tudi z veliko "defekti" pnevmatik, ki niso prizasnesli niti najmočnejšim. Med drugimi tudi Sikošku, ki je pred tem kazal zelo suvereno vožnjo.

Foto by I. Baloh

  V predzadnjem šestem krogu je sledil prvi močnejši napad, v katerem smo bili kar trije kolesarji ekipe Tušmobil (Tekavec, Bonča, Lovše) in aktualni svetovni prvak Igor Kopše. Ravno zaradi zelo močne zasedbe naše skupine je glavnina morala reagirati hitro; tako da nas je kmalu po začetku zadnjega kroga ujela.

Foto by I. Baloh

  V zadnji krog nas je prišlo 12. Po prvem vzponu kjer je bil tempo dokaj rezerviran je sledil še spust in potem ravnina, kjer je hiter tempo narekoval Gregor Tekavec; iz ozadja pa je prihajal Andrej Guček. Pod zadnji klanec nas je prišlo 12. Vedel sem, da bo o zmagovalcu odločal zadnji vzpon, in sicer zadnja tretjina vzpona kjer je le ta najtežji!
Prvi del  vzpona je močan tempo narekoval Tekavec tako, da ni prišlo do napadov, potem je Guček prevzel narekovanje močnega ritma do začetka najbolj strmega dela, tam pa sem odločno napadel.
Naredila se je razlika nekaj metrov, ko sem pogledal nazaj, sem opazil, da ostali niso uspeli priključiti.  Sledil je še kratek spust, za njim kratek "hupser" in cca 1,5km spusta v cilj. 
Že po nekaj krogih mi je bilo jasno, da s prednostjo nekaj sekund na zadnjem spustu ni možno narediti nobenih sprememb več. Ciljnega šprinta praktično ni bilo, vse se je končalo na zadnjem vzponu; pred ciljem pa je bilo tudi premalo ravnine , vendar dovolj za zmagovalen dvig rok na mojem prvem državnem prvenstvu med amaterji! 

Foto by I. Baloh

Vsekakor odlična popotnica zame in za ekipo TUŠMOBIL v letošnjem letu!

Matej Lovše

--------------------------------------------------------------------


Za KaviTec dirka skozi oči ANJE RUGELJ (Bicikel.com), ki je dokaj nova na kolesarski sceni

DP v cestni preizkušnji Rogašovci.

  Google maps: 191 km, 2h10 min iz Ljubljane – vsa oprema v avtu, štart ob pol sedmih zjutraj. Ker se je moj smartphone nedavno usodno ponesrečil prav ob padcu s kolesa, sem si navodila za pot oziroma kraje po izvozu z avtoceste napisala kar na košček papirja.

  Ceste prazne, čudovita sprana pokrajna proti Štajerski in naprej proti Prekmurj…ter dež! Bo deževalo tudi med dirko?

  Opozorilo organizatorjev pred štartom: “Pazite na spustih, cesta je mokra!” Nee, spet bo pokalo! Sama sicer v takšnih razmerah neizmerno uživam, kot skakanje po lužah iz otroških dni :)

 In štart!

 Prvi klanec smo prevozili v zaprti vožnji, kar je bilo super, saj proge nisem poznala. V skupno treh krogih to pomeni, da bo ta isti klanec na meniju še dvakrat. “Merjenje se začne pri hrastu!” Kakšnem, katerem hrastu?? Ker smo vozili čez gozd sem že prej opazovala drevesa, vendar tako mogočnega hrasta res ni bilo za zgrešiti.

  Že prvi, nekoliko bolj oster desni ovinek, je postregel z “ne ne, aaaa…” in padec.

Se zgodi, voziš naprej. Neverjetno dobro sem se držala svojih konkurentk, čutila sem, da sem močna, da grem lahko hitreje. Skočim v klanec in prevzamem vodstvo.

vir: AVBART (KLIK!)

Kako je ta občutek varljiv kaj hitro spoznaš, ko se zaženeš še enkrat in mogoče še enkrat, potem pa motorček ugasne, pregori. Kolesarji vozijo mimo tebe, jaz pa brez moči, da bi se komu prilepila v zavetrje.

  Tokrat se bom izgovorila na začetniško napako. Saj je res, da sem nova na kolesarski sceni, pa vendar se mi je to že/spet zgodilo!

V zadnjem krogu je začelo deževati. Noge so se razvozile in začutim, da bi lahko letelo. Pohodim! In kako super občutek, ko ti meče blato ter vodo v obraz… zavetrje!

vir: Pomurje.si (KLIK!)

  V cilj sem pripeljala kot tretja v kategoriji (abs.4). V tekmi sem uživala, vsekakor pa sem dobila dobro lekcijo in pa seveda izkušnje.

Anja Rugelj

Obema se zahvaljujem za prispevek.
LP
Gregor