.jpg) |
| Copyright: All rights reserved/ Slike so avtorsko zaščitene Foto: Vidic Igor |
Povzetek SP kot ga je doživela zmagovalka LAURA ŠIMENC
Dan D letošnje sezone sem si vzela čim bolj sproščeno – kot navadno cestno tekmo. Svoje želje sem bolj kot ne potlačila v ozadje, sotekmovalk nisem poznala in skupni štart vseh žensk je pomenil boj do zadnjega diha.
Izpred Kristalne palače sem štartala odločno a vendar previdno kajti cestna dirka je lahko loterija kljub previdnosti. Hranila sem moči in lovila zavetrje, vseeno pa poskušala voziti čim bolj v ospredju, zaradi možnosti padcev in zapletov.
Do Vrhnike ni bilo nikakršnih posebnosti, tempo je bil zelo zmeren in zaradi manjšega števila tekmovalk, ni bilo take gneče. Tudi na Vrhniški klanec nisem čutila nobene utrujenosti. Na spustu do Idrije smo dobro letele in skupina se je začela trgati, jaz pa sem brez problemov držala tempo z vodilnimi – bil je pravi užitek. Vožnja proti Cerknem in pride »moj delček«. Že na začetku vzpona na Kladje sem čutila, da se noge lepo vrtijo ter brez večjega napora sledila skupinici prvih treh tekmovalk. Po polovici vzpona je italijanska tekmovalka šla malo naprej, ostale ji niso sledile, jaz pa sem tudi menila, da loviti nima smisla, čeprav sem čutila še kar dosti moči. Na vzponu mi je šlo iz ovinka v ovinek bolje, veliko energije pa so vlivali tudi slovenski navijači, ki so bili zelo glasni in navdušeni vedno, ko so opazili dres slovenske reprezentance. Na vrhu Kladja sem prišla kot druga z 20 sekundnim zaostankom. Sledil je spust in do prvega zavoja sem že nadoknadila izgubljenih 20sekund. Na koncu spusta je nastala skupinica ubežne četverice, ki smo delale hitre menjave, ampak nekako sem vedela, da je nekaj zasledovalk zelo blizu. Te so nas kmalu ujele in proti Loki se je podila skupina 15-ih kolegic, v kateri sva bili dve Slovenki - Ajda Opeka in jaz. Vožnja mi je bila v užitek vendar je bilo potrebno vnašati dovolj hrane in pijače. Okoli Škofje Loke je bilo nekaj skokov, ampak sem jih pokrila brez večjih težav. Z Ajdo, ki je zelo izkušena, sva se vmes malo pogovarjali in preštudirali konkurenco po kategorijah in kaj hitro smo se znašle v Ljubljani. Tam se mi je uspelo preriniti med prve tri v skupini. Sledi krožišče pri Žalah kjer sem se malo uštela tako me je nekaj tekmovalk prehitelo, nato pa okoli ovinka, vidim cilj v BTCju- sedaj bo pa treba posprintati! Pospešila sem po desni strani, kjer se je napravila luknja. Ćez ciljno črto, na levi vidim Italjanko, ki sem jo prehitela za manj kot pol kolesa. Zdelo se mi je, da sem zmagala, ampak zaradi adrenalina in hitrosti odvijanja dogodkov nisem bila čisto prepričana. Čez nekaj minut je moje želje in domneve potrdil tudi komentator in zgodilo se je skoraj neverjetno! V letu, ko sem odpeljala svojo prvo cestno dirko in začela tekmovati v pokalu Slovenije; v letu ko sem se komaj naučila sprintati, tako da primem krmilo spodaj, ko se še vedno ne znam voziti brez rok; sem postala svetovna prvakinja v cestni dirki do 34 let, vsa tekma pa mi je bila v velik užitek. Vesela sem, da sem članica kluba KD Alpe, ki je sdaj ponosen name prav tako vsi moji domači. Seveda so nekaj malega prispevale visokoprofilne in lahke »feltne« Kavitec, ki sem jih vozila na SP.
LP
Laura
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Za to priložnost smo naredili nekaj fotografij (last ŠPICE ŠPORT Kamnik):
KLIK! na sliko za povečavo
.jpg) |
| Copyright: All rights reserved/ Slike so avtorsko zaščitene Foto: Vidic Igor |
.jpg) |
| Copyright: All rights reserved/ Slike so avtorsko zaščitene Foto: Vidic Igor |
.jpg) |
| Copyright: All rights reserved/ Slike so avtorsko zaščitene Foto: Vidic Igor |
LP
Gregor
Komentarji
Objavite komentar