AERODINAMIKA - oprema

Bliža se kronometer MAROSTAR in kdor je nov v vodah boja s časom mogoče paničari katera izboljšava bi mu prinesla nekaj prednosti v boju z zračnim tokom.

Kot prvo - pri sebi je potrebno imeti razčiščeno po katerih mestih lahko posežemo. Če ni wattov na pedalih nam tudi najdražja te rnajnovejša oprema na bo kaj dosti pomagala.

Vemo da zračni upor narašča z kvadratom glede na hitrost - nekaj napisanega KLIK! in KLIK! - hitreje se peljemo bolj pride do izraza naša aerodianmika.

Vrhunska kronometerska oprema lahko stane celo premoženje, ker so to specialne zadeve.

Večina tekmovalcev/k začne prve dirke na cestnem kolesu z "rogovi" na krmilu. To nam pove dosti - pozicija voznika določa že kar lep % vpliva na aerodinamiko.

Ker je površina telesa voznika/ce dosti večja kot površina dirkalnika ima tudi večji vpliv na aerodinamiko.
Torej oblika in pa seveda čelni presek - ampak pri aerodinamiki je čelni presek lahko zavajujoč - če je manjši ni nujno, da je bolj aerodinamičen saj je pomembno kako zračni tok teče ob telesu.
Iz tu je logično sklepanje,da dva različno velika temovalca/ki ne potrebujeta enako moč za enako hitrost. V prednosti je manjši (tudi bolj suh) tekmovalec/ka ker je bolj ekonomičen.

Za primer: 190cm visok tekmovalec potrebuje cca 450W za hitrost 50km/h, 170cm visok pa okoli 370W. Torej WATTI niso vse. Se pa zadeve obrnejo v prid težjih in močnejših ko gre za slabšo podlago in vetrovne razmere. Težji ima večjo vztrajnost in tudi na kratke "hupserje" lahko zadrži visoko hitrost; prav tako je manj občutljiv za sunke vetra.

Poleg oblike telesa je pomembno tudi koliko wattov se iztisne - tu je potredbno vzeti kompromis vsega.
Torej MOČ, ki jo tekmovalec/ka lahko razvije ob optimalni OBLIKI telesa (poziciji).

Na MOČ pa vpliva mnogo dejavnikov - bolj agresivna pozicija - dolžina gonilke - natreniranost mišic, da ob tej poziciji lahko delujejo optimalno (zato je ob prvem srečanju z novim kolesom potrebno vsaj dva tedna adaptacije, da ne pride do poškodb in se mišice navadijo na nove gibe)

Na to tematiko bi lahko spisal celotno knjigo pa mogoče še ne bi zajel vsega. Zato bom zadeve poenostavil in napisal iz svojih izkušenj - torej lahko so tudi napačne trditve in bom vesel vsakega opozorila. Mogoče pa komu pomaga in bo potegnil kaj uporabnega.

Zgovorna slika. Toda podatki veljajo za vrhunskega atleta in opremo

Razvrščeno glede na pomembnost:

1. POZICIJA - ne PLONKATI ostalih! vsako telo je drugačne konstitucije, imamo različne dolžine rok, nog, trupa; GIBČNOST je tu pomemben dejavnik.

 Sam sem sprva imel naslone za komolcwe zelo nizko (razlika med konico sedeža in nasloni komolcev je bila 19cm - višina voznika 191cm). Aerobare sem imel ravne ter v razmaku cca 15cm. Zelo težko sem v taki poziciji ostal dalj časa. Oteženo dihanje, boleč vrat in ramena. Sčasoma sem aerokrmilo dvignil in naslone komolcev razmaknil - aerobare pa nastavil v V - spredaj sta bila razmaknjena cca 1cm. Tako sem razširil prsni koš in zožal čelni presek - oblika je bila bolj "koničasta" - dlani sta bili skupaj in rezali zrak.

Sedež sem spustil na skoraj identično višino kot na cestnem kolesu. Konica sedeža pa je bila 65mm za sredino gonilke (pravilnik dopušča minimalno 50mm oddaljenost). Ker sem sedež pomaknil bolj nazaj sem moral dati krajšo krmilno oporo, da je bil kot rok cca 90st. Tudi obrat pedala je bil lepši (vlek). Se pravi sem lahko razvil večjo moč. Udobnost je bila boljša kot na cestnem kolesu - v bistvu je bilo TT kolo najudob nejša zadeva kar sem jih fural


2. OBLEKA - enodelni dres, ki lepo potuje skozi zračni tok. Spomnimo se, da je z njim prekrita velika površina in na "body"ju se mora pojavljati čimmanj turoblenc. Menda je bila ena najboljših tovrstnih oblek NIKE SwiftSuit. Kaj uporabljajo v PRO sceni pa pitaj boga - gotovo še lep čas ne bomo izvedeli - mogoče tudi premazi itd...

3. ČELADA - kolesarjeva "buča" je na udaru čistega zračnega toka. Ker približno okrogla betica ni ravno vrhunec aerodinamike (ne pozabimo tudi na zaščito) so razvili vesoljske čelade, ki prihranijo kar nekaj wattov obenem pa tudi dobro hladijo.

4. Prednji OBROČNIK in "discwheel" - mogoče nas malo zavede zadnji "discwheel" - toda bolj pomembna je prednja "felga". Ta ja na udaru čistega zraka in aerodinamika celotnega obročnika z pnevmatiko lepo šteje. Višji obroč je bolj aerodinamičen - toda pomembna je tudi oblika oz profil obroča. Še posebaj pri vetrovnih razmerah. Sedanji debelejši profili imajo prednost predvsem v aerodinamiki in manjši občutljivosti na bočne sunke vetra.
Zadnja polna "feltna" ima manjši vpliv na aerodinamiko kot je videti. Zrak je turbulenten in večji plus "diskwheela" vidim v tem da zrak zopet usmeri ter da zaradi ZVOKA dodatno motivacijo - kar pri vožnji na čas še kako potrebujemo!

5. PREVLEKE šprintaric - imajo lep vpliv - tu ne mislim na zimske galoše za mraz in dež ampak na aeroprevleke- Izbira je kar pestra in dodajo na izgledu tekmovalca/ke.

Aerodinamično oblikovani čevlji 

6. OKVIR oz. dirkalnik - kdo bi si mislil, da ima oblika cevi samega dirkalnika še najmanjši vpliv. Večji poudarek je mogoče potrebno dati na možnost nastavitev in samo geometrijo. Ponavadi se TT okvirji vzamejo eno velikost manjši kot imamo cestni okvir. Je pa gotovo, da so najnovejši oblikovani okvirji v leppi prednosti pred strajšimi klasičnimi. Saj nimajo samo profiliranih cevi ampak tudi ostale komponente že povsem skrite pred zračnim tokom (zavore, bovdni, aerokrmilo...).

To je nekaj na hitro...in za motivacijo VIDEO:





LP
Gregor